Kdaj bo posamezni psihoterapevt uporabil telesne tehnike je odvisno od njegove ocene terapevtske situacije. Vsekakor nudi telesni pristop direkten dostop do zgodnjih preverbalnih tem in nezavednega.Tudi moderna telesna psihoterapija ima svoj izvor v psihoanalizi. Freudov učenec Wilhelm Reich je svoj telesni pristop poimenoval vegetoterapija in poudarjal soodvisnost psihične obrambe in telesne strukture (karakterni oklep). Za njegovega učeneca Alexandra Lowena je bil bolj pomemben mišični oklep, pristop je poimenoval bioenergetika. Lowen je prvi pričel z obravnavo preverbalnih tem. Telesne tehnike omenjenih dveh psihoterapevtov in bioenergetika Gerde Boysen so osnova iz katerih se je razvila moderna telesna psihoterapija, kakršno vključujemo tudi slovenski GPP psihoterapevti (Dr. M. Brown, G Downing, D. Boadella).
Terapevt uporablja s telesnimi tehnikami poskusna ravnanja, ki so simbolična, in zaradi tega primerna za priklic otroških spominov, ki so travmatični ali osrečujoči. Dotiki med psihoterapevtom in klientom so simbolične narave in niso shematizirani, ampak so individualno prilagojeni razvoju terapevtske situacije. Psihoterapevt ima pri tem dvojno vlogo: realno posega, se dotika ali najmanj spodbuja zaznavanje, ter je hkrati tudi projekcijsko polje, transferni objekt, na katerega so usmerjene nezavedne težnje in potencialni objekt zadovoljitve. Možen je reparenting na telesni in emocionalni ravni. S telesnimi tehnikami (dotikom) terapevt lahko mobilizira energijo in telesne procese, stimulira nove energetske poti ali zadovoljuje primarne potrebe na telesni in čustveni ravni (npr. drži klienta za roko, ko joka). Ko terapevt uporabi telesne tehnike, se tudi prenos in proti prenos dogajata na telesni ravni, kar imenujemo vegetativna identifikacija. Pri telesnem delu govorimo o telesni resonanci s klientom, ko terapevt čuti na svojem telesu, kar čuti klient, terapevtovo telo postane resonančna opna za občutke klienta. Resonanco in vegetativno identifikacijo omogoča sinhrono dihanje terapevta in klienta.
V skupinski psihodinamski psihoterapiji, ki vključuje telo, se uporablja terapevtsko metodo terapevtskih vaj. Delo poteka v stalni terapevtski skupini v parih ali manjših skupinah. Člani menjaje prevzamejo vlogo klienta ali spremljevalca. Pomembno je, da je klient pripravljen na takšno delo in da doživljanje kognitivno integrira. Prenosne manifestacije je potrebno psihodinamsko obravnavati. Pri psihoterapevtskem delu, ki vključuje telesne tehnike, je še posebej pomembna etika dela s klientom.
